BRONIEWSKI, Witold

Od 1900 do 1901 je B. študiral na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Peterburgu. Študij je nadaljeval v Jagelonski univerzi v Krakovu. Ko je tam leta 1904 zaključil študij, se je preselil v Nancy (Francija), kjer je pričel s študijem elektromehanike, ki ga je leta 1908 tudi uspešno zaključil. V tem času je svoje znanstvene raziskave posvetil povezavi med električnim uporom in nevtralnim obnašanjem kovin med segrevanjem, še posebej med taljenjem. Znanstvene raziskave, v katerih se je ukvarjal z merjenjem električnega upora alkalijskih kovin, galija in telurja, je začel v Nancyju, v laboratoriju, ki je bil v lasti A. Guntza. Leta 1911 je končal študij na Fakulteti za fizikalne znanosti, ki je bila del Sorbone v Parizu. Specializacijo je opravljal pri slavnemu metalografu Henriju Le Chatelierju, in sicer z raziskovanjem električnih in termo-električnih lastnosti aluminijskih zlitin Al-Zn, Al-Sn, Al-Bi, Al-Mg, Al-Ag, Al-Cu. Med temi raziskavami je določil strukturo teh zlitin, in sicer tako, da je določil meje trdnih raztopin ter sestavo medkovinskih vezi v njih. Pri fotografiranju struktur je uporabljal metodo filiacije, ki je postala njegova posebnost. Leta 1911 je napisal svoje doktorsko delo Untersuchungen über elektrische Eigenschaften der Aluminiumlegierungen (Raziskave o električnih lastnostih aluminijskih zlitin). Doktorski naziv na področju fizikalnih znanosti je na Sorboni pridobil z najvišjim odlikovanjem „mention trés honorable”. Za zgoraj omenjene raziskave ga je leta 1910 pariška Akademija znanosti nagradila z Alhumbertovo nagrado in Bertholletovo medaljo. Skupaj z Henrijem Le Chatelierjem je B. obdelal metodo fotografskega zaznavanja podatkov, ki se spreminjajo glede na temperaturo, kar je omogočilo izrisovanje diagramov, ki so prikazovali spremembe električnih lastnosti različnih zlitin, upoštevaje njihovo sestavo in strukturo. Leta 1912 je B. bival v Lwowu (danes Lviv v Ukrajini), kjer je na Visoki tehnični šoli doktoriral. Jagelonska univerza, na kateri je pridobil še naziv doktorja filozofije, je ta naziv nostrificirala. V letih 1913/14 je v Parizu opravljal raziskave v laboratoriju Marie →Skłodowska Curie ter predaval metalografijo na Sorboni. V tem času je nastala njegova monografija o bakrovih zlitinah, raziskoval pa je tudi prehod avstenita v martenzit pri globokem hlajenju. V letih 1918/19 je B. služil kot prostovoljec v poljski vojski v Franciji. Leta 1919 se je vrnil v domovino, kjer je dobil mesto izrednega profesorja na Visoki tehnični šoli v Lwowu, kjer je predaval o metalografiji in strojniški enciklopediji. Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja za kovinoznanstvo na Visoki tehnični šoli v Varšavi ter za vodjo Zavoda za metalurgijo. Obe mesti je zasedal do smrti. V dvajsetih letih 20. st. se je ukvarjal večinoma samo z didaktiko in organizacijo znanstvenega dela. Leta 1921 je izdal svetovno znani učbenik Osnove metalografije, v katerem je obravnaval glavna vprašanja metalografije ter opisal raziskovalne metode na tem področju. Leta 1929 je izdal delo Vaje in dela iz metalografije - učbenik za znanstvenike in študente, ki je bil preveden tudi v francoščino in ruščino. Ko se je vrnil k raziskovanju, je nadaljeval s svojim delom na področju struktur zlitin Sb-Sn, Sb-Pb, Cu-Sn, Cu-Zn, Cu-Ag, Fe-Ni, Au-Cu, Ni-Co. Raziskoval je tudi fizikalne in mehanične lastnosti zlitin Ag-Au, Al-Si, Al-Li, Cu-Sn, Cu-Mn, Cu-Al, Al-Cu, Zn-Al, Al-Mg in Ni-Cu. Med drugim se je ukvarjal tudi z zapisovanjem diagramov topljivosti zlitin Cu-Zn, Cu-Sn, Al-Zn, Cu-Al ter magnetne susceptibilnosti zlitin Au-Cu, Au-Ag, Ag-Cu, Cu-Ni. Njegove raziskave zlitin so bile velikega pomena za industrijo motornih vozil in letal. B. velja za pionirja na področju metalurgije na Poljskem, še posebej pa na področjih tehničnih zlitin, fizikalnih in mehaničnih lastnosti jekla ter zelo čistega jekla. B. je bil eden od ustanoviteljev Akademije tehničnih znanosti v Varšavi. Od leta 1928 do 1930 je bil njen generalni sekretar, aktiven član Znanstvenega društva v Lwowu in redni član Znanstvenega društva v Varšavi.