LANNA, Vojtěch

Po prekinitvi študija na praškem politehnikumu, je pričel L. delati v ladjedelnici svojega očeta v Čtyři Dvory, kjer so izdelovali ladje za prevoz po Vltavi in Labi. Študijsko potovanje ga je vodilo v Hamburg. 1828 je postal cesarsko kraljevi ladijski mojster in prevzel očetovo podjetje.
Ukvarjal se je z ladjedelništvom in trgoval s soljo, ki jo je vozil v Prago, iz Nemčije pa je uvažal les in grafit. Sodeloval je tudi pri regulaciji Vltave in Labe in sicer med leti 1829 in 1831, ko je bil zakupnik za gradnjo mostov med Češkimi Budějovicami in Prago. Leta 1833 je to pot podaljšal do saške meje. Kasneje je na lastne stroške reguliral vodotoke rek Nežárke, Lužnice in Blanice, tako da so bili potem primerni za plovbo s splavi.
L. se je ukvarjal tudi z gradnjo železnic, med drugim je od leta 1832 sodeloval pri gradnji železnice, ki so jo vlekli konji in sicer med Češkimi Budějovicami in Linzem. 1845 je dal zgraditi postajna poslopja za državno železnico v Pragi (današnja železniška postaja Masaryk). Kot podjetnik, ki se je ukvarjal z gradnjo železnic, je sodeloval z brati Klein in bil udeležen pri urejanju proge Praga – Podmokly. V 1850-ih ter 1860-ih je sodeloval tudi pri izgradnji železniških prog Praga – Plzen, Liberec – Pardubice, Kralupy – Turnov in pa severne železnice.
Nadalje se je njegovo podjetje ukvarjalo tudi z izgradnjo mostov. 1840/41 je izdelal verižni most v Pragi in uredil rečno obalo ob njem, leta 1845 pa še verižni most v Podolu. Trgovanje z lesom mu je omogočilo ustanovitev žage in tovarne parketa pri Čeških Budějovicah (tovarno parketa je 1858 preselil v Prago). V 1840-ih letih se je L. ukvarjal tudi z rudarstvom. Leta 1843 je postal solastnik majhne železarne na jugu Češke v Adolfovem, leta 1847 pa še solastnik rudnika črnega premoga v Kladnem, ki ga je kupil skupaj s praškim meščanom V. Novotnýjem. Ko sta se mu leta 1848 pridružila brata Klein, je družba za pridobivanje črnega premoga Kladno pridobila tudi rudnike železove rude pri Nučicah. Družba je leta 1850 dobila koncesijo za izgradnjo železarne v Kladnem, ki pa so jo kmalu nadgradili v koncesijo za valjarno, vendar je L. tudi potem ohranil svoj delež. Leta 1854/55 je bila železarna Kladno zgrajena, leta 1857 pa jo je prevzela praška družba železarn, pri kateri je bil L. član upravnega odbora. Takrat je L-ovo podjetje kupilo tudi delež praške tovarne porcelana, ki se nahaja v delu mesta, ki mu danes pravijo Smichov.
Na podlagi njegovih zaslug za južno češko industrijo, so ga kolegi leta 1850 izvolili za predsednika trgovske in obrtne zbornice v Čeških Budějovicah. Leta 1857 se je preselil v Prago. L. je pripadal med najpomembnejše češke podjetnike 19. stoletja. Njegov sin Vojtěch L. ml. je še naprej razvijal podjetje in se udejstvoval tudi kot zbiratelj umetniških predmetov in mecen, ter kot soustanovitelj muzeja umetnosti v Pragi.