HÁJEK von HÁJEK, Tadeáš

H-kov oče, Šimon H., učenjak in naravoslovec, je bil znanec Nikolaja Kopernika in je posedoval njegove spise. Njegova hiša „U hájků“, poleg betlehemske kapele v starem jedru Prage, je veljala za zbirni kraj praške inteligence.
H. je v Pragi študiral jezike, filozofijo, matematiko in astronomijo. Leta 1548 je odšel na Dunaj in tam poslušal predavanja s področja medicine in astronomije. 1550 se je vrnil v Prago, leto kasneje prejel naziv magistra in pričel predavati na tamkajšnji univerzi. V naslednjih letih je v študijske namene večkrat potoval v tujino, med drugim na Dunaj in kasneje v Bologno, kjer je doktoriral. Kmalu zatem je odpotoval k priznanemu zdravniku in matematiku Gironimu Cardanu v Milano.
Ko se je leta 1555 vrnil v Prago, je na tamkajšnji univerzi zopet pričel predavati matematiko na podlagi svojega spisa „De laudibus geometriae“, vendar je kmalu zapustil univerzo in se pričel ukvarjati z medicino in botaniko. Leta 1562 je poskrbel za češko izdajo Mattiolisovega »Herbarija«. Kot geodet je med leti 1556 in 1563 skupaj s svojimi slušatelji opravil triangulacijo okolice Prage in odšel tudi na nekaj potovanj po Češki deželi, da bi pridobil koordinate in podlago za izdelavo zemljevida Češke. Ker mu je kralj pri tem odrekel podporo, je moral prekiniti z delom.
Kot vojaški zdravnik se je med leti 1566 in 1570 udeležil kampanje proti Turkom na Madžarskem. Za svoje zasluge je bil leta 1571 povzdignjen v viteški stan, postal je »protomedikus« kraljevine Češke in bil imenovan za osebnega zdravnika cesarja Maximiliana II. in njegovega naslednika Rudolfa II.
H. se je ukvarjal tudi z alkimijo. Kot eden pomembnejših naravoslovcev Rudolfovega dvora je užival popolno zaupanje cesarja. Zadolžen je bil za preverjanje alkimistov, ki so prišli v Prago, da bi stopili v cesarsko službo. Objavil je koledar, tako imenovane „Minuce“, ki je poleg koledarskih podatkov vseboval tudi napotke kmetom in napovedi astroloških pojavov. H. se šteje tudi za zagovornike gregorijanske koledarske reforme, za katero se je leta 1584 opredelil tudi cesar Rudolf II.
V središču njegovega zanimanja je bila astronomija. Njegovo najpomembnejše delo „Diagrammata ...“ vsebuje izračune luninih in sončevih mrkov. 1572 je v ozvezdju Kasiopeja odkrita nova zvezda, ki jo je H. med prvimi opisal v svojem delu „Dialexis de novae et prius incognitae stelae“. H. je najverjetneje tudi avtor nove metode določanja položaja zvezd, kot tudi meritve višine in časa prehoda zvezde preko meridiana. Ukvarjal se je tudi z izračuni oddaljenosti, sestave in izvora kometov. Ko so bili vidni, je meril njihov dnevni položaj.
Leta 1576 je H. na praznovanju ob kronanju Rudolfa II. spoznal danskega astronoma Tyca Braha. H. se skupaj z Giordanom Brunom, Tychom Brahom in Johannesom Keplerjem šteje v ozek krog znanstvenikov, ki so se v času vladavine Rudolfa II. zbirali v Pragi.