BLOUDEK, Stanko
* 11. 2. 1890, Idrija, Slovenija
† 26. 11. 1959, Ljubljana, Slovenija
inženir strojništva, konstruktor (letalo)
Letalski pionir in ustanovitelj smučarskih poletov je od 1909 do 1914 na Visoki tehnični šoli v Pragi študiral strojništvo. Že od svojega šestnajstega leta je izdeloval modele letal, 1909 je konstruiral jadralno letalo, 1910 enokrilno motorno letalo Racek in 1910/11 dvokrilno letalo Libela, s katerim je tehnični dirkač in pilot Jan Čermak tudi uspešno poletel. 1911 je bil postavljen za konstruktorja v industriji in pri Igu →Etrichu sodeloval pri izvedbi dvosedežnega letala »Taube«, prav tako pa tudi na enem izmed prvih letal z zaprto kabino (Limuzina). Med prvo svetovno vojno je vodil konstrukcijski biro madžarskega letalskega obrata v Budimpešti, kjer so izdelovali tudi letala za bojevanje na zemlji ter nad vodo in delali poskuse s helikopterji. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in v Ljubljani poskušal ustanoviti tovarno letal. 1922 se mu je posrečila izdelava lahkega, športnega letala “Sraka”. 1930 je konstruiral svoje najpomembnejše letalo, športni dvosed z eno kabino, “Lojze” (60 kW, 200 km/h). Ker pa se je 1934 pilot s tem letalom smrtno ponesrečil, se je B. odrekel proizvodnji letal in se poskusno ukvarjal zgolj še s helikopterji (v primeru odpovedi motorja naj bi tu vijak deloval zaviralno).
Po umiku iz letalske industrije je B. ustanovil podjetje Avtomontaža in pričel s proizvodnjo motornih vozil. V tovarni so izdelovali predvsem avtobuse in od leta 1936 tudi prvi slovenski osebni avto »Triglav«, ki je temeljil na osnovi parnega motornega vozila.
B. je bil vsestranski športnik, ki je sam aktivno sodeloval na tekmah in deloval tudi kot organizator, predvsem kot načrtovalec športnih naprav. Od 1934 se je posvetil konstruiranju smučarskih skakalnic. Pri tem je lahko ponovno posegel po svojih dognanjih iz aerodinamike. Iz gradbeništva je prevzel povezavo ravnih in krožnih odsekov odskočnih profilov natančno po paraboličnem prehodu (klotoida). Konstruiral je več kot sto smučarskih skakalnic, med njimi tudi tisto v Planici, kjer je bila po njegovih načrtih dosežena “Mamutska skakalnica”, na kateri so skakalci 1936 prvič skočili 100 metrov, 1948 pa 120 metrov. Poslednjo študijo in konstrukcijo je B. posvetil skokom okoli 150 metrov. Njegovo delo sta nadaljevala brata Vlado in Janez Gorišek in omogočila smučarske polete nad 200 metrov.
