BECHYNĚ, Stanislav

B. je obiskoval realko v kraju Nové Město na Moravskem, študij na smeri gradbeništva pa je nadaljeval na Češki visoki tehniški šoli v Pragi. Po zaključku šolanja 1910 leta se je zaposlil pri gradbenem podjetju Skorkovský, kjer je kmalu napredoval do položaja tehničnega direktorja. Že pred pričetkom poslovne poti se je ukvarjal s proučevanjem karakteristik betona in možnosti njegove uporabe.
Povezavo s podjetjem Skorkovský je ohranil tudi po selitvi na Visoko tehniško šolo v Pragi. Med prva samostojna dela sodita 1913 leta zgrajeni ločni most v Hořepníku in cestni most preko reke Mrlina v kraju Křinec zgrajen 1918.
Pri gradnji dvorane za jeklarno v kraju Hrádek pri Rokycany je uporabil posebno železobetonsko konstrukcijo, ki je služila tudi za doktorsko disertacijo tehniških znanosti, ki jo je prejel leta 1915.
Leto kasneje je za avtomobilsko tovarno v Pragi razvil strop v obliki gobe podprt z litoželeznimi stebri. 1919 je zmagal na mednarodnem natečaju za gradnjo palače Lucerna v Pragi za katero je uporabil konstrukcijo z železobetonskim okvirom. V naslednjih letih je načrtoval številne betonske konstrukcije med katerimi velja omeniti tovarniško dvorano jeklarne v Kladnu, cementarno v kraju Králův Dvůr, skladiščno dvorano v Bratislavi in Kostelcu na Labi ter letališke zgradbe na letališčih Praga- Letňany in Kalovy Vary.
Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja statike in dinamike železobetonskih zgradb na Fakulteti za gradbeno inženirstvo Visoke tehniške šole v Pragi. V času do upokojitve 1958 je izoblikoval samostojen učni program gradbeništva betonskih in kamnitih mostov. V letih 1926/27 in 1934/35 je na Fakulteti za gradbeno inženirstvo opravljal naloge dekana.
Problem premostitve doline v okrožju Praga-Nusle je B. spremljal vse od leta 1919, ko je v sodelovanju z arhitektom Kozákom pripravil prvi osnutek mostu, v 30-ih letih pa je ponovno sodeloval na naslednjih razpisih. Po njegovih načrtih je bil zgrajen most preko reke Chrudimka v Pardubicah in v obdobju med 1940 in 1944 ločni most za avtocesto v okraju Senohraby.
Po letu 1945 je B. med drugim načrtoval hale v tovarni »Mier« v Bratislavi, avtobusne garaže v Nitri in Žilini ter mostno konstrukcijo preko reke Waag v kraju Komárno.
Njegovo delo na tehničnem in znanstvenem področju je postalo znano tudi izven meja njegove domovine. Ukvarjal se je tudi z varstvom kulturne dediščine. Sodeloval je pri restavriranju Karlovega mostu, rekonstrukciji strehe na cerkvi v praškem samostanu sv. Agnese ...
B. je bil član mnogih znanstvenih združenj: od 1920 na Masarykovi akademiji dela in od 1946 na Češki akademiji znanosti. Poleg tega je bil tudi član Mednarodnega združenja znanstvenega instituta v Parizu.