STURMAN, Martin
* 15. 7. 1757, Mokrá Lúka , Slovaška
† 13. 12. 1844, Galgagyörk, Madžarska
montanist, podjetnik
S.-ovi starši so bili zemljiški posestniki v županiji Gömör, lastniki železarne in fužin v Mokri Lúki in Lubeníku, gozdov ter večjega števila rudnikov železove rude. S. je z odličnim uspehom opravil evangeličanske šole v Kežmaroku, Prešovu in Bratislavi.
Od leta 1778 je bil v službi Gömörske županije, 1781 je postal glavni sodnik županije in 1794 veliki župan, kar je bilo enakovredno položaju cesarskega
ali kraljevega svetnika. S. je svoje izkušnje in poznanstva na svojem položaju v županiji uporabil predvsem za modernizacijo železarske industrije v Gömöru, kjer je dosegel, da so zastarele plavže zamenjali z novo zgrajenimi pečmi, ki so imele pihalo na vodni pogon in tako izboljšali pridobivanje surovega železa. Prve takšne peči so se pojavile konec 18. stoletja v Revuci. Kot organizator je S. leta 1792 sodeloval pri ustanavljanju delniške družbe za proizvodnjo jekla Societas Massae Chalibeae, v okviru katere so v Červeni Skali (občina Šumiac) zgradili plavž z dvema obratoma za žilavljenje in delavnice s kovalnimi kladivi. Družba je bila leta 1798 prisiljena razglasiti stečaj, vendar je v svojem lastništvu lahko ohranil metalurški obrat.
K najbolj pomembnim sklepom S.-a štejemo ustanovitvi dveh železarskih družb: „Murányer-Union“ (1808) in „Rimaer-Koalition“ (1810) v županiji Gömör. Cilj teh dveh podjetji je bilo povečanje proizvodnje železa in jekla, ki jih je želel doseči preko koncentracije tehničnih inovacij. Kot glavni delničar obeh podjetji in predsedujoči v družbi „Rimaer-Koalition“ je S. bistveno odločal tudi o politiki podjetji.
S. je z zamenjavo zastarelih peči z novejšimi in z ustanovitvijo obeh podjetji, ki sta se leta 1852 združili v Jeklarsko združenje Rimamuránytaler (Rimamuránytaler Eisenwerks-Verein), od leta 1881 pa delovali pod imenom Jeklarstvo Rimamurány-Salgo-Tarjaner AG (Rimamurány-Salgo-Tarjaner-Eisenwerks-AG), bistveno doprinesel k modernizaciji slovaško-madžarske železarske industrije na koncu 18. in začetku 19. stoletja. Na S.-ov doprinos k temu spominja spomenik iz litega železa, ki se nahaja v Rimavskem Brezovu, na nekdanjem sedežu podjetja.
