BÍRÓ, László József

Na začetku svojega razgibanega življenja je B. po maturi pričel s študijem medicine na budimpeški univerzi, ki pa ga ni dokončal. Potem se je nekaj časa ukvarjal s hipnozo, bil pa je tudi uradnik. Preskusil se je tudi v dirkanju z avtomobili, kar ga je spodbudilo k razvoju nove vrste menjalnika. Uspešen je bil tudi kot slikar.
Zamisel za izum kemičnega svinčnika je dobil pri svojem novinarskem delu. Bil je izdajatelj časopisa Hongrie-Magyarország-Hungary, ki je v prvi vrsti objavljal članke s področja umetnosti. Po propadu tega časopisa pa je bil sodelavec revije Előre (Naprej). Ko je delal kot izdajatelj se je večkrat jezil nad okornostjo polnjenja nalivnih peres. Neprekinjeno gibanje vrtenja valjev pri tiskanju mu je dalo idejo, da bi cevka, napolnjena s črnilom s pomočjo valja ali krogle, omogočala, da se na papir prenese gladek in neprekinjen tok črnila.
Od same ideje do splošnega svetovnega uspeha poceni pisala je minilo več kot pet let. Vseh svojih poskusov ni izpeljal na Madžarskem. Zaradi svoje varnosti in varnosti svoje družine je leta 1939 emigriral v Pariz in od tam v Argentino. Kot vsak izum ima tudi izum kemičnega svinčnika svojo zgodovino, in tako kot večina dosežkov 20. stoletja je potreboval podporo številnih strokovnjakov in pokroviteljev.
Od leta 1888 je bilo več poskusov, da bi izdelali pisalo, ki bi temeljilo na principu kemičnega svinčnika. V številnih deželah so tudi izdali podobne patente, vendar nobeno teh pisal ni bilo primerno za trajnostno uporabo. B-jev prvi patent, ki ga je pridobil še na Madžarskem, datira v leto 1938.
Za izdelavo uporabnega kemičnega pisala so bile potrebne natančno izdelane kroglice, ki jih je B. iz Argentine naročil pri švedskem podjetju SKF. Pri poskusih, da bi dobil črnilo odgovarjajoče gostote, je B-ju na začetku pomagal njegov brat György, ki je bil kemik, kasneje pa je B. to nalogo prepustil budimpeškem podjetju Goy in Kovalszky. Pri razvoju kemičnega svinčnika, ki bi ga bilo mogoče izdelovati v velikem številu je imel pomembno vlogo tudi Andor Goy. Njegovo ime je bilo v 1950-ih letih ovekovečeno s peresom Go-pen, ki je bilo na Madžarskem zelo znano.
Od leta 1940 je B. v Argentini izvajal samostojne poskuse in tam 10. junija 1943 prejel patent za svoj kemični svinčnik. Prvi kemični svinčniki so bili dostopni v Argentini od leta 1945. Število patentov, ki jih je B. v različnih deželah prejel za svoj izum, se giblje okoli številke 100. V Argentini se svojega izumitelja od njegove smrti dalje spominjajo s praznikom, na 29. september.