EÖTVÖS, Lóránd

E. je izviral iz plemiške družine. Njegov oče Joseph je bil politik in kulturni minister prve demokratično izvoljene vlade (1848/49), pa tudi druge po izenačitvi avstrijskega in madžarskega dela države (1867-1871). Bil je tudi pomemben pisatelj. Sin je obiskoval gimnazijo piaristov v Budimpešti, nato pa študiral v Heidelbergu. Študij je zaključil leta 1871 in še isto leto začel znanstveno kariero na katedri za teoretično fiziko na Univerzi v Budimpešti. Leta 1872 je prejel povabilo na katedro za eksperimentalno fiziko, kjer je delal vse do smrti. Madžarska akademija znanosti ga je leta 1873 izvolila za dopisnega, leta 1893 pa rednega člana. Od leta 1899 do 1903 je zasedal mesto predsednika Akademije znanosti, pol leta (1894/95) pa je bil minister za kulturo in šolstvo. Leta 1891 je ustanovil Madžarsko društvo za matematiko in fiziko.
V svojih prvi znanstvenih delih se je ukvarjal s kapilarnimi pojavi. Razvil je novo metodo za merjenje površinske napetosti. Po teoretski poti je spoznal povezavo med površinsko napetostjo tekočin, ki jo je meril pri različnih temperaturah, in molekularno težo (E-ov zakon). V osemdesetih letih 19. stoletja se je začel zanimati za gravitacijske pojave. Za merjenje prostorskih sprememb gravitacijskega prostora je skonstruiral torzijsko nihalo, s katerim si je pridobil svetovno slavo.
Prve meritve s tem torzijskim nihalom je izvedel v zgradbi univerze ter na vrtu svoje vile v Pestlőrincu, bivšemu predmestju Budimpešte. Da bi izključil vsakršne motnje gravitacije, je meritve v zimah let 1901/02 in 1902/03 izvajal na ledu zaledenelega Balatonskega jezera. E. je takrat že razmišljal o uporabi svoje tehnike merjenja za raziskovanje podzemnih geoloških mas. Svoj instrument je javnosti razkril leta 1906 na budimpeškem kongresu za mednarodne zemeljske meritve. Kongres je sestavil odbor in ga poslal na opazovanje zemeljskih meritev, ki jih je E. opravljal v okolici Arada.
Prve uspešne meritve so leta 1915 v praksi izvedli pri iskanju zemeljske nafte v okolici Egbella. Te meritve so bile začetek uporabe geofizike pri iskanju zemeljskih surovin. V sledečih dveh desetletjih je bilo E-ovo torzijsko nihalo najpomembnejše orodje pri takšnih raziskovalnih podvigih. Uporabili so ga pri iskanju naftnih polj v Teksasu, Venezueli in na Bližnjem Vzhodu. S pomočjo nihala je leta 1908 E-u v sodelovanju s Dezsőm Pekárjem in Jenőm Feketejem uspelo dokazati, da je gravitacija s točnostjo 2x10-8 neodvisna od snovne zgradbe mase. Ta dokaz proporcionalnosti inertne in težke mase je tvoril temelj za splošno relativnostno teorijo. E. je usmeril pozornost na pomembnost Coriolisove sile, ki se pojavi na premikajočih se telesih, in s tem doprinesel še en dokaz, da se Zemlja vrti.
Meril je tudi zemljin magnetizem, za kar je skonstruiral merilno napravo - magnetski translatometer - ki jo je uporabljal pri arheomagnetskih raziskavah.
E. je bil navdušen popotnik in fotograf narave. Nekaj sto njegovih fotografij gora, še posebej Visokih Tater, je v lasti Madžarskega tehniškega muzeja. E. je bil tudi ustanovitelj in prvi predsednik Karpatskega turističnega društva.