Prijava na e-novice

Družabne mreže

Hitre povezave

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

ŠTERNBERG, Kašpar grof von

* 6. 1. 1761, Praga, Republika Češka
† 20. 12. 1838, Březina, Republika Češka

naravoslovec

Kot najmlajši izmed treh sinov plemiške družine je Š. po študiju filozofije na Univerzi v Pragi od leta 1779 do 1782 končal še teološki Collegium Germanicum v Rimu. Od leta 1785 je opravljal funkcijo kanonika katedrale v Regensburgu, kjer so mu bile zaupane številne diplomatske misije v Evropi. Z ustanovitvijo knežje papeške države s središčem v Regensburgu je od leta 1802 do 1805 opravljal funkcijo podpremiera te vladavine leta 1805/06 pa je bil kandidat za urad vice kanclerja Svetega rimskega cesarstva.
Po smrtih njegovih dveh bratov je leta 1808 podedoval družinsko posestvo na Poljskem ter se leta 1810 preselil v Radnice pri Plznu. Za rezidenco si je Š. izbral graščino Březina, kjer si je dal postaviti obsežen angleški park z botaničnim vrtom in se nato posvečal izključno naravoslovnim raziskavam. Njegove intenzivne naravoslovne aktivnosti do njegove smrti v letu 1838 so se odražale v približno 80-ih publikacijah, predvsem s področja botanike in paleontologije. Med številnimi potovanji v tujino je spoznal pomembne znanstvenike, med drugim: Georga de Cuviera, Pierra Simona de Laplaca, Williama Bucklanda, Jönsa Jakoba von Berzeliusa, Alexandra Humboldta, Lorenza Okena, Ernsta Friedricha von Schlotheima, Johanna Wolfganga Goethea in številne druge. Po letu 1815 se je Š. sistematično ukvarjal s paleobotaničnimi raziskavami in je od leta 1820 do 1838 izdal osem zvezkov del o predzgodovinski flori. Zaradi tega velja za enega od soustanoviteljev paleobotanike kot znanstvene discipline.
Za trajno pospeševanje naravoslovnih raziskav je Š. leta 1818 v Pragi ustanovil današnji Narodni muzej, ki ga je vodil do leta 1838. Mednarodno znanstveno sodelovanje naj bi se po njegovem predlogu iz leta 1814 poglobilo z organizacijo naravoslovnih kongresov, ki se jih je od leta 1822 tudi sam redno udeleževal, med drugim je v Pragi leta 1837 organiziral 15. kongres naravoslovcev in zdravnikov.
Š. se je zavzemal tudi za gospodarski razvoj čeških dežel, predvsem na področju kmetijstva in industrije, napisal pa je tudi zgodovino češkega rudarstva. Za svoja znanstvena dela je Š. prejel častno članstvo številnih evropskih in prekomorskih znanstvenih društev in akademij.

26. 05. 2011 - Otvoritev Znanstvene pustolovščine v Košicah

V sredo, 25. maja 2011, smo v Slovaškem tehniškem muzeju v Košicah odprli Znanstveno pustolovščino. Igra bo v Košicah dostopna do 30. Junija 2011. Namenjena je ...

Več >>

17. 05. 2011 - Nagrajenci nagradnega kviza Znanstvena pustolovščina

V ponedeljek 16. maja , smo  v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani izžrebali 10 srečnežev, ki so pri reševanju nagradnega kviza Znanstvene ...

Več >>



Izdelava spletnih strani:  Positiva