FALLER, Karol
* 21. 2. 1857, Banská Štiavnica , Slovaška
† 30. 5. 1913, Budimpešta, Madžarska
montanist
F. je do leta 1878 na Akademiji za rudarstvo in gozdarstvo v Banski Štiavnici študiral metalurgijo. Še posebej se je specializiral za neželezne kovine. Po študiju je delal v lužilnici v Cavnicu (Romunija), uradu za punciranje v Budimpešti, centralnem metalurškem uradu v Banski Štiavnici in drugih metalurških obratih (metalurškem obratu srebra v Štiavnici, metalurškem obratu za amalgamiranje v Zlati Idki). Od leta 1894 je delal na Akademiji za rudarstvo v Banski Štiavnici. Leta 1896 je na isti akademiji dobil mesto rednega profesorja. Med letoma 1904 in 1913 je poučeval na katedri za nekovine (Fémkohászattani tanszék). F. je obiskal več metalurških obratov v Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Norveški, Angliji in drugih državah ter poročal o svojih izkušnjah, ki jih je tam pridobil.
Do revolucionarnih odkritij je prišel na več področjih. Preučeval je strukturo kovin, zlitin, kamnov in žlindre in o tem objavil nekaj poročil. Spoznal je pomen metalografskega preučevanja struktur teh materialov za tehnične postopke. F. je bil eden prvih, ki so se ukvarjali z metalografijo. Napisal je tehnično-ekonomsko študijo o obdelavi boksita z analizo investicijskih in obratovalnih stroškov za proizvodnjo aluminijevega oksida. Povezan je tudi s stvaritvijo tehničnih pogojev za pridobivanje boksita v nahajališču v Jádvölgyju (Romunija) ter s pridobivanjem aluminija z elektrolizo na Madžarskem.
Njegovo najpomembnejše delo je priročnik v štirih zvezkih, v katerem je obravnaval metalurgijo neželeznih kovin, ki je izhajal med letoma 1896 in 1904. Poleg že z dlje časa znanimi kovinami (baker, svinec, zlato, srebro, cin, itd.) se je ukvarjal tudi z novimi, kot so aluminij, uran in volfram. V svojih delih je poleg kovin samih in tehnik za njihovo pridobivanje obravnaval tudi surovine (rude), proizvodne naprave, na ogenj odporne materiale, dodatke, vmesne produkte ter piro-, hidro- in elektrometalurške postopke.
