KLÍČ, Karel

K. je v Pragi obiskoval realko, potem pa je na akademiji upodabljajočih umetnosti študiral slikarstvo. 1863 je v Pragi odprl lastno litografsko delavnico. 1864 se je družina preselila v Brno, kjer je K. odprl svoj fotografski atelje »Rafael«, ki ga je kasneje prepustil svojemu očetu, sam pa je izdajal časopis „Veselé listy“. V povezavi s tem se je K. vse bolj ukvarjal s karikaturami, med drugim tudi za budimpeški časopis Borsszem Jankó. 1869 se je preselil na Dunaj, kjer je sodeloval s humorističnim časopisom Der Floh, kasneje pa je izdajal lastni časopis Humoristischen Blätter. Poleg tega je bil K. tudi zelo iskan portretist.
Ta dela so K-evo zanimanje usmerila v problematiko kakovostnega tiska, predvsem tiska poltonov, kar je bil takrat velik in nerešljiv problem. K. se je izčrpno ukvarjal z jedkanjem tiskalnih plošč in sodeloval z Jakubom Husnikom, ki je bil med leti 1873 in 1875 svetovalec za tiskanje vrednostnih papirjev v državni tiskarni na Dunaju.
Razen s tiskom na papir se je K. ukvarjal tudi z izboljšavo tiskanja na papir v tovarni tekstila v Neunkirchnu (Dolnja Avstrija), kasneje pa v Josefůvem Důlu pri Kosmonosyju (Češka). Ko je 1. januarja 1879 tiskar Pisani na ploščo, ki jo je pred tem na nov način pripravil K., odtisnil kakovostne reprodukcije, je bila s heliogravuro iznajdena tehnika, ki je omogočala tisk poltonov, v kvaliteti, ki jo do takrat ni bilo mogoče doseči in se je zato zelo hitro razširila.
K. se je ukvarjal tudi z globinskim tiskom, ki ga je izvedel na blago. Poznavanje tega principa, ga je v kombinaciji s heliogravuro vodilo do razvoja tehnike tiska na papir, ki je izhajala iz obeh navedenih osnov, in sicer iznajdbe strgalnega globokega tiska (1890). Pri tem je sodeloval z brati Storey in Lancester v Angliji. K. je postal tehnični direktor tiskarne „Rembrandt Intaglio“, ki sta jo odprla brata Storey zaradi nadaljnjega razvoja strgalnega globokega tiska, kasneje pa je postal njen solastnik.
Globoki tisk se je razširil po letu 1910 in uporabljali so ga za kakovostne reprodukcije, ilustracije knjig in časopise s slikami. Najbolj kakovostne odtise je bilo moč doseči z upognjenim globokim tiskom, ki so ga zadnjič uporabili leta 1992 v neki praški tiskarni. Rotacijski stroji za globoki tisk se še danes uporabljajo za tiskanje velikih naklad časopisov, barvnih prilog za dnevno časopisje in reklamne letake.