BALLING, Karel Josef Napoleon

B. velja za utemeljitelja kemije alkoholnega vrenja, toda njegovo delo je imelo v 19. stoletju močan vpliv tudi na druga področja kemijske tehnologije. Še posebej občudovanja vreden je njegov način dela, predvsem sistematičen pristop k raziskovalni dejavnost, tako v teoriji kot v praksi.
Ob pomoči domačega učitelja je leta 1820 uspešno opravil zaključni izpit na plzenski gimnaziji in si tako pridobil pravico študija na Politehničnem inštitutu v Pragi. Pri študiju se ni omejil le na tehnične predmete, ampak je obiskoval še številna druga predavanja na univerzi. Po študiju se je zaposlil na Politehničnem inštitutu, najprej kot asistent in od leta 1835 kot profesor za kemijo.
Poleg tehnologije proizvodnje sladkorja je B. predaval tudi o uporabi kemije v metalurgiji. 1850 leta je uredil analitski laboratorij in zanj pripravil vaje in predavanja. Rezultati njegovega obširnega raziskovalnega dela močno povezanega z industrijskimi problemi tehnologije priprave sladu, proizvodnje piva in alkohola, vina, kvasa in kisa so izšli v štirih zvezkih med leti 1845 in 1847. Tudi v Nemčiji, Angliji in Ameriki so te knjige požele veliko zanimanja in doživele številne ponatise. Za potrebe industrije je skonstruiral enostaven saharimeter, ki je v čisti raztopini sladkorja kazal vsebnost saharoze v odstotkih. Osrednji del merilca je plutovinast plovec z votlim steklom napolnjenim z živosrebrnim ali svinčenim balastom, ki je preko vzmeti povezan s kazalcem in lestvico, na kateri ena B-ova stopinja odgovarja odstotku saharoze. B. je razvil tudi postopke za izkoriščanje melase pri proizvodnji žganja in alkohola, kot tudi uporabo apnenastih kloridov v sladkornih tovarnah. Ukvarjal se je tudi z določanjem kurilne vrednosti premoga in s talilnimi procesi v metalurgiji.
Poleg strokovnih in pedagoških aktivnosti je bil B. dejaven še na področju izobraževanja javnosti in promocije. Bil je aktiven član mnogih industrijskih in trgovskih združenj in po zaslugi dejavnosti na tem področju je prejel številna priznanja, še posebej za organizacijo razstav. Na prvi svetovni razstavi v Londonu 1891 je vodil Avstro-Ogrsko predstavitev, kar je ponovil še po štirih letih v Parizu. Čeprav je bil po rodu Nemec, je deloval v patriotsko-gospodarskem združenju za kraljevino Češko, zavzemal se je za pospeševanje gojenja lanu in pogon lokomotiv s črnim premogom.
Od leta 1864 se je Politehnični inštitut razdelil na dva jezikovno ločena dela in od 1866 je B. zasedal mesto rektorje nemškega dela. Poleg tega je bil od leta 1848 redni član Češke znanstvene družbe in dopisni član dunajske akademije znanosti.