BOŽEK, Josef

Izhajajoč iz mlinarske družine, je B. že v meščanski šoli in na gimnaziji v Těšínu pokazal velik interes za mehaniko in fiziko. Tako je že kot gimnazijec naredil okoli štirideset modelov različnih strojev in tehničnih naprav. Leta 1803 je odšel v Brno, da bi se na tamkajšnji evangeličanski šoli pri Christianu Karlu Andréju naprej izobraževal s področja matematike in mehanike. Leto kasneje se je z modelom suknarske naprave peš odpravil v Prago.
Tam se je zaposlil kot spreten urar in izdelovalec pečatov, ter izdeloval ure različnih vrst, kot so žepne ure in pa ure z nihali. Eno takšnih ur je kupila tudi praška zvezdarna.
Poleg tega, da je delal, je B. na Politehničnem inštitutu obiskoval tudi predavanja iz matematike in mehanike, na univerzi pa filozofijo in logiko. Po kratkem času, ki ga je preživel kot vzgojitelj pri družini grofa Clam-Martinic, ga je leta 1813 Politehnični inštitut zaposlil kot urarja in mehanika z letno plačo tristotih dukatov.
Tu je lahko B. uresničil svojo zamisel in naredil zbirko modelov strojev in fizikalnih naprav. Lastnoročno je naredil modele različnih ur in dobil možnost, da je sodeloval pri izdelavi parnega stroja, ki ga je v tistem času na politehničnem inštitutu izdeloval Georg von →Buquoy. V tem času je B. sodeloval pri izdelavi parnega stroja tudi z Franzem Josefom →Gerstnerjem in mu pomagal napisati Priročnik za mehaniko.
Navdušen nad različnimi možnostmi uporabe parnega stroja je B. konstruiral cestno vozilo na parni pogon in pa ladjo, ki jo je prav tako poganjal parni stroj. Prva uspešna vožnja tega dvosednega vozila na parni pogon se je zgodila leta 1815 in sicer med 24. in 28. septembrom v praškem parku Stromovka. S poskusno vožnjo s parnikom, ki jo je opravil 1. junija 1817, na stranskem rokavu Vltave, pa ni imel sreče. Med močnim neurjem in v splošni zmedi in paniki je namreč nekdo ukradel blagajno, v kateri so bili zbrani vsi zbrani prihodki. S tem se je močno poslabšalo njegovo že prej negotovo finančno stanje in B. je v napadu depresije uničil svoj parnik. Prikaz parnika na plakatu iz leta 1817, ki je vabil na poskusno plovbo, nam omogoča predstavo o tej zgodnji konstrukciji. B. tako spada med pionirje uporabe parne moči za plutje.
B. pa se je še naprej ukvarjal z urarstvom. V njegovi delavnici so izdelovali ure za stolpe velikih dimenzij, majhne žepne ure, kakor tudi tehtnice in proteze. Med drugim je izdelal tudi mehanizem ure na stolpu doma za invalide v praškem predelu Karlín (1824). Od leta 1826 dalje se je B. spet lotil projektov s področja prometa. Izdeloval je vozila za železnico, ki so jo vlekli konji in sicer na relaciji České Budějovice – Linz. To so bila dvotirna vozila za prevoz gramoza med izgradnjo železnice, kot tudi štirikolesni tovorni vagoni za pravo železnico. S tem se je ukvarjal vse do svoje smrti.
B-ova sinova František in Romuald sta sledila njegovim stopinjam in za seboj pustila številne stroje in naprave s področja vodnega gospodarstva, urarstva, gledališke tehnike in glasbenih inštrumentov.