VALVASOR, Janez Vajkard
* ok. 27. 5. 1641, Ljubljana, Slovenija
† 19. 9. 1693, Krško, Slovenija
polihistor, književnik
Vsestransko nadarjeni in izobraženi baron V. je bil krščen 28. maja 1641 v Ljubljani (točen datum rojstva ni znan). Tu je obiskoval jezuitsko gimnazijo (do 1658), nato pa se je 14 let zadrževal v tujini, prepotoval večji del Evrope, stopil tudi na afriška tla in se kot vojak udeležil bojev s Turki. Leta 1672 se je vrnil v domovino, poročil in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. Nameraval je razviti široko založniško dejavnost, zato je ustanovil lastno grafično delavnico, knjige pa je tiskal v tujini. Bibliografija njegovega založniškega opusa šteje devet knjig, bogato okrašenih z bakrorezi in opisi deželnih znamenitosti.
Poleg književnosti in založništva se je V. ukvarjal tudi z znanstvenim in tehničnim delom, v mladosti pa celo z alkimijo. Za preučevanje kraških pojavov in razlago mehanizma presihajočega Cerkniškega jezera je bil leta 1687 imenovan za rednega člana Kraljeve družbe v Londonu. Izumil je postopek za fino vlivanje kovinskih plastik, načrtoval predor skozi Karavanke pri sedanjem predoru Ljubelj in se potegoval za njegovo gradnjo. V začetku 80-ih let 17. stoletja je zasnoval enciklopedični prikaz Kranjske; njegovo življenjsko delo je izšlo leta 1689 v štirih delih pod naslovom Die Ehre des Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske). Obsega več kot 3500 strani, opremljeno je s 528 bakrorezi in 24 prilogami, ki prikazujejo deželo z vsemi njenimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Financiranje nastanka in tiska orjaškega dela je V. telesno in duhovno izčrpalo ter finančno uničilo: prodati je moral vso lastnino, vključno z gradom Bogenšperk, in se zatekel v meščansko hišo v Krškem. Pripravljal se je na uresničitev naslednjih knjižnih projektov, med katerimi sta bila tudi enciklopedična prikaza tedanje tehnike in tehnologije (Lumen naturae in Flos phisyco-mathematicus), vendar načrtov ni uspel uresničiti.
Ob Matthäusu Merianu d. Ä. in Georgu Matthäusu Vischerju velja V. za enega največjih topografov 17. in 18. stoletja.
