FRIČ, Jan

Brata F. sta bila sinova politika, pesnika in časopisnega pisatelja Josefa Václava F. (1829-1891). Rojena sta bila v času njegovega izgnanstva v Parizu. Šele leta 1867 sta se smela z materjo vrniti v Prago, očetu pa so to dovolili šele leta 1879.
V tem letu sta oba brata opravila maturo; Josef na akademski gimnaziji, Jan pa na državni realni šoli v Pragi. Že med srednjo šolo sta izvajala poizkuse in skonstruirala prvo napravo - s črpalko živega srebra. Josef je na praški univerzi začel študirati naravoslovje, Jan pa na praškem Tehnikumu kemijo. Jan se je pozneje pri Františeku→Božeku izučil za mehanika. V Božekovi delavnici je začel izdelovati pripomočke za pouk. Prav tako je pri Božeku vodil tehnični pouk. Na priporočilo Vojtěcha Šafaříka je Jan absolviral dodatno praktično izobrazbo v podjetju Bamberg v Berlinu. Josef je svoj študij zaradi zdravstvenih razlogov prekinil. Med študijem sta brata spoznala spektralno analizo, ki ju je vodila k študiju astronomije. V letih 1882/83 sta si v stanovanju uredila delavnico za finomehaniko, opustila akademski študij in se posvetila izdelovanju geodetskih in astronomskih instrumentov. Med drugim sta izdelala šolsko polarizacijsko napravo ter lastno konstrukcijo newtonskega zrcalnega daljnogleda. Udeležila sta se razstave Društva arhitektov in inženirjev v Příbramu, kjer sta za predstavitev svojih geodetskih naprav dobila srebrno medaljo. Za izdelavo merilnih naprav sta si izdelala tudi potrebne proizvodne stroje: velik stroj za izdelavo sestavnih delov in brusilnico za velika zrcala. V prvih letih obratovanja delavnice sta izdelala rudarski teodolit „Duplex“ s horizontalnim steklenim obročem in dvema daljnogledoma. Stekleni obroč za merjenje kota je pozneje postal standard za vse merilne aparate.
Po prvih petih letih uspešnega delovanja sta svojo delavnico preselila v ulico Krameriová (danes: Americká). Mejni kamen zgodovine njunega podjetja predstavlja udeležba na jubilejni deželni razstavi leta 1891. V paviljonu za izdelavo sladkorja sta uspešno predstavila polarimeter, termometer in različne kontrolne naprave. Na novem sedežu podjetja je Jan uredil observatorij, ki je bil opremljen z astrografom, ki ga je sam izdelal. Brata sta se posvetila fotografiranju astronomskih objektov (Luna, kometi). V tem času sta sodelovala s Šafaříkom. Njuni uspešni posnetki so bili objavljeni v publikacijah Češke akademije znanosti.
Ko se je za brata vse tako uspešno razvijalo, je Jan pri 34 letih umrl zaradi vnetja slepiča. Jan je bil konstruktor večine instrumentov. Leto po Janovi smrti je Josef leta 1879 kupil 4,6 hektarja veliko posest na vzpetini Manda pri Ondřejovem. Tukaj je ustanovil zvezdarno Žalov in se v njej posvetoval skupnemu delu s F. Nušlom. V teku tridesetih let je zgradil za tisti čas odlično zvezdarno z dvema kupolama, osrednjo zgradbo, štirimi opazovalnimi hišicami s pomično streho, delovnimi prostori, prostori za sprejemanje radijskih signalov in delavnico. F. je s F. Nušlom konstruiral zenitalne naprave: cirkumzenital, diazenital in radiozenital. S pomočjo teh naprav je bilo mogoče določiti geografske koordinatne točke. Z cirkumzenitalom so merili triangulacijske točke na območju Češkoslovaške. Ob desetletnici ustanovitve Češkoslovaške je leta 1928 podaril zvezdarno v Ondřejovem Karlovi univerzi.
Med geodetske naprave lastne konstrukcije spada tudi zbirka orodij za označevanje podzemnih jaškov, naprava za nadzor nad deformacijami na jezovih v dolinah in nivelir za natančno niveliranje. Leta 1927 je F. postal predsednik Nacionalnega gospodarskega inštituta na Češki akademiji znanosti in umetnosti. V letih 1927 in 1931 je dobil častna doktorata Češke visoke tehnične šole in Karlove univerze.