DEGEN, Jakob

Leta 1770 je D. prišel na Dunaj, kamor se je njegov oče preselil kot tkalec svilenih trakov. Na Dunaju je D. sprva delal v očetovi obrti. Od leta 1778 se je ukvarjal z urarstvom. Leta 1792 je postal dunajski meščan in urarski mojster.
Ukvarjal se je z letalsko tehniko in na tem področju tudi opravljal poizkuse. Leta 1808 je zgradil ornithopter, katerega krila so imela zaklopke, ki so se med zamahom navzdol zaprle. Po neuspešnih poizkusih je na letalo namestil protiuteži, ki so delovale preko vrvi in koleščkov in so skrbela z dodatni vzgon. Pozornost je vzbudil 18. aprila leta 1808, ko je na dvorni jahalni šoli opravil poizkus leta. Vzgonsko moč je nato izboljšal tako, da je na vrh ornithopterja pritrdil balon na vroč zrak. Tako je lahko izvajal poizkuse tudi na prostem. Prve poizkuse je izvedel novembra 1808 v Praterju. Leta 1810 je izvedel poizkus v cesarjevi navzočnosti v Laxenburgu. Po enournem letu mu je uspelo prileteti do Vösendorfa. Sledile so predstavitve letala v Berlinu (1811) in Parizu (1812). V Parizu je nato ostal do leta 1815, kjer je delal kot urar, ob tem pa nadaljeval z izvajanjem svojih letalskih poizkusov. Vendar pa tukaj ni imel velike sreče, k neuspehu pa je pripomoglo majhno javno zanimanje, ki je bilo rezultat političnih razmer.
Po vrnitvi na Dunaj se je odločil opustiti svoje letalsko-tehnične poizkuse in se posvetiti tiskanju knjig. Na tem področju je razvil stroj za tiskanje giljoš kot tudi iz Congavovega postopka razvito metodo za izdelavo dvobarvnih bankovcev v enem tiskanju. Ta postopek je leta 1820 prevzela Avstrijska narodna banka. V postopku je D. uporabil kovinske nosilce barve, ki so služili kot klišeji in ki so bili del enega samcatega tiskarskega modela. Posamezne nosilce barve je bilo mogoče neodvisno drug od drugega dvigniti nad tiskovno površino, na njih nanesti različne barve in jih nato spustiti nazaj na površino. S tako pripravljeno formo je mogoče v enem samem tiskarskem postopku dobiti večbarvno sliko. Posledično pri uporabi tega postopka ni prišlo do napak, do katerih je prišlo pri navadnem večbarvnem tisku z večjimi klišeji, pri čemer se je vsak kliše uporabil v posameznem postopku.
S tem postopkom je bilo ponarejevanje bankovcem precej oteženo. Avstrijska narodna banka je D-ja med letoma 1822 in 1842 zaposlila kot delovodjo. Njegova iznajdba je še danes po vsem svetu temelj za tiskanje bankovcev in vrednostih papirjev.