BORN, Ignác

B-ov oče je bil častnik in rudarski podjetnik. Po smrti svojih staršev je, da bi lahko študiral, leta 1757 vstopil v jezuitski red. Leta 1762 je izstopil iz reda in na praški univerzi študiral pravo, kjer je kasneje končal tudi triletni študij na katedri za montanistične znanosti. Kot rudarski uradnik v Banski Štiavnici (1769/70) je službeno in zasebno potoval po številnih revirjih na Slovaškem, Ogrskem in Transilvaniji. Od leta 1770 je bil zaposlen kot rudarski uradnik na visokem novčnem in rudarskem uradu v Pragi.
Leta 1772 je zapustil državno službo in se umaknil na svoje posestvo v Staré Sedliště na področju Tachova, kjer se je ukvarjal izključno z znanstvenim delom. Leta 1771/72 je v Pragi izdajal recenzijski tednik Praške učenjaške novice (Prager gelehrte Nachrichten), v katerem so izhajala poročila in diskusije o novih spoznanjih s področja naravoslovne znanosti. Med letom 1772 in 1775 je v katalogu opisal svojo obsežno zbirko mineralov in fosilov, ki jih je kasneje prodal Britanskemu muzeju v Londonu. B. se je ukvarjal tudi s kemijskimi poskusi, kot je na primer tehnologija afinitete substanc. Leta 1773/74 je dal pobudo za ustanovitev zasebnega združenja učenjakov v Pragi, ki se je kasneje preimenovalo v Kraljevo češko združenje učenjakov.
1776 je bil poklican na Dunaj, kjer je bil zaposlen na uradu cesarskega kabineta za naravne proizvode, leta 1779 pa je bil imenovan za dvornega svetnika v komori za novce in rudarske znanosti na Dunaju. 1790 je dokumentiral obsežno naravoslovno zbirko Eleonore Raabs v dveh katalogih. Od leta 1783 do 1786 se je v svojem laboratoriju ukvarjal z ekstrakcijo kovin preko izboljševanja procesa amalgacije, ki ga je predstavil na prvem kongresu evropskih monatnistov leta 1786 v Sklennenih Teplicah (Slovaška). B-ovo metodo povečanja izkoriščanja kovin iz rud so prevzeli številni evropski metalurški obrati. 1786 je bilo na B-ovo pobudo ustanovljeno „Societät der Bergbaukunde“, ki je imel 156 članov iz enaindvajsetih evropskih in prekomorskih držav. To prvo mednarodno znanstveno združenje, ki je izdajalo tudi svoj almanah O rudarski znanosti, je prenehalo obstajati leta 1791.
B. je pomembno prispeval k naravoslovju in to ne samo v čeških deželah. Med drugim je izdal tudi znanstveno teorijo geološke zgradbe Karpatov in se ukvarjal z nastankom rudišč in z raziskovanjem kvartarskega vulkana v Komorní hůrka pri Františkovy Lázně in v 1780-ih letih pomembno doprinesel k diskusiji o vulkanizmu in nastanku geološke znanosti.