TAUSCHEK, Gustav
* 29. 4. 1899, Dunaj, Avstrija
† 14. 2. 1945, Zürich, Švica
izumitelj (luknjane kartice-knjigovodske naprave)
T. je bil na začetku svoje kariere sel v Avstrijski narodni banki, kjer je skrbel za različne oddelke. Zelo ga je zanimala gravirna naprava in ga vzpodbudila k izboljšavam. Sestavljena je bila iz risalne površine in matadorja. Ker lesena konstrukcija ni omogočala Guillochejeve tehnike graviranja, je dobil zamisel, da bi lahko stekleno ploščo zamazal s sajami, potem pa bi lahko s pomočjo šivalne igle pustil napravi naj izriše risbo. Kasneje je s strani Narodne banke prejel mandat naj izdela načrt za posojilo Lige narodov. T. je patent za gravirno napravo prijavil leta 1922 in jo potem prodal Avstrijski narodni banki.
Po tem uspehu se je odpovedal varni zaposlitvi v Narodni banki in se povsem posvetil avtomatizaciji knjigovodstva. V kratkem času je dobil veliko število patentov, ki je kmalu preseglo število 200. Razvil je knjigovodski sistem z luknjanimi karticami, ki je deloval na elektro-mehanskem principu. Renska tovarna kovinskih izdelkov in strojne opreme iz Düsseldorfa je izdelala del njegovih patentno zaščitenih knjigovodskih naprav, vendar so kasneje prekinili pogodbo, tako da je T. leta 1930 nekatere teh naprav ponudil Tehniškemu muzeju na Dunaju. Muzej je te sprejel šele po posredovanju fizika Josefa Naglerja, kasnejšega direktorja muzeja. V sodelovanju z Naglerjem sta sestavila napravo, ki je bila sposobna branja, zapisovanja in računanja, ki sta jo kasneje predstavila javnosti na novinarski konferenci. Zastopnik podjetja International Business Machine Corporation (IBM) se je zanimal za napravo in T. je lahko prodal 169 patentov s področja knjigovodstva s pomočjo luknjanih kartic prav tem podjetju. Med drugim so odkupili patente za: naprave za luknjanje kartic, mešalnike, naprave za razvrščanje, naprave za tabeliranje, računske naprave. Knjigovodske naprave na luknjane kartice, ki so obstajale tedaj niso bile sposobne na isti napravi izvajati funkcije množenja in deljenja.
Tudi na drugih področjih se je T. izkazal kot zelo uspešen izumitelj. Zasnoval je kosilnico, razvil dodatek k mehanični računski napravi, ki je le-to spremenila v elektronsko računsko napravo, iznašel je tudi šifrirni stroj, ki je deloval na mehanični osnovi in še takšnega, ki je deloval na osnovi optično-električnega principa, pisalni stroj brez črk in pa izpisovalnik vmesnih rezultatov pri računskih napravah.
