BUQUOY, Georg von

Po bitki na Beli gori je francoska plemiška rodbina B. de Longueval z zaplembo pridobila posestva na Češkem. B. je tako do svojega trinajstega leta odraščal na Češkem pri svojem stricu Janu. Svojo izobrazbo je B. pridobil na Theresianumu na Dunaju med leti 1799 in 1803. Po tem se je B. leta 1804/05 odpravil na potovanje po Italiji, Franciji in Švici. Leta 1806 se je oženil z Gabrielo von Rottenhahn (1784-1863) in se pričel zanimati za naravoslovje, matematiko, ekonomijo, pravna vprašanja, literaturo in poezijo. Poleg tega si je B. uredil lasten laboratorij. S premoženjem, ki ga je dobil od strica, je lahko izdajal svoja dela in podpiral časopis Isis Lorenza Okena, ki je izhajal med leti 1799 in 1815 in v katerem je objavil številna svoja dela.
Med leti 1811 in 1815 se je ukvarjal predvsem s problemi uporabne mehanike. Prvič mu je uspelo formulirati probleme dinamike sistemov s spremenljivo maso, do česar je prišel z odgovarjajočimi diferencialnimi izračuni. Leta 1812 in 1814 je na to temo izdal dve knjigi in svoje izsledke 28. avgusta 1815 predstavil na pariški akademiji, ki jo je obiskal ob povratku Bourbonov po Napoleonovem porazu. Ob tej priliki je poskušal predstaviti tudi nazore Franza Josefa→Gerstnerja (1756-1832), vodilne osebnosti praškega politehnikuma, francoskim znanstvenikom.
Med leti 1810 in 1818 se je B. ukvarjal tudi s teorijo in prakso parnih strojev in pospeševal njihovo razširjenost v Habsburški monarhiji. Po konstrukciji svojega prvega parnega stroja na praškem Politehničnem inštitutu (1806) se je B. leta 1810 ukvarjal z novim strojem, pri katerem je uvedel nove sestavne dele in ki je lahko dosegel učinek 17 KM (12,5 KW).
Poleg tega se je B. ukvarjal z refrakcijo v zračni plasti najbližje Zemlji, modificiral zasnovo barometra in si prizadeval za matematično osnovano interpretacijo teorije toplote. Zanimalo ga je tudi širjenje svetlobe in fizikalno-kemičnime reakcijami, ne da bi upošteval takrat znane predpostavke o obstoju hipotetičnega nosilca (flogiston, eter). Tehnične izboljšave, ki jih je uvedel na svojem posestvu so pripeljale do zvišanja delovne produktivnosti. B. se je kasneje v povezavi s tem ukvarjal tudi s politično ekonomijo, pri kateri je izhajal iz del Adama Smitha (1723-1790). Propagiral je uporabo matematičnih metod in državi pripisoval pomembno vlogo. 1840 je izdal utopično razpravo Erste Blätter aus den Reden über den idealen Staat (Prve strani o govorih o idealni državi), in med revolucijo leta 1848 svojo predstavo o konstitucionalni monarhiji. Ta dela so običajno izenačevali z deli Walta Withmana (1819-1892) in Arna Holza (1863-1929).
B. je bil eden prvih, ki so predlagali izgradnjo muzeja Češkega kraljestva in bil med leti 1820-1835 član njihovega upravnega sveta. V 1840-ih letih je spodbudil nastanek prvih evropskih naravnih rezervatov v Černi, na južnem delu čeških gozdov.