KWIATKOWSKI, Eugeniusz Felicjan

K. je od 1907 do 1910 študiral na Kemijski fakulteti švicarska Visoke tehnične šole. Izobraževanje je do leta 1912 nadaljeval na Kemijski fakulteti Visoke tehnične šole v Münchnu. Znanstvene raziskave o sintetičnih barvilih je izvajal v delavnici G. Schultza. Posebej se je ukvarjal s kemijo ogljika in sorodnih surovin. Poskuse s tega področja je izvajal v laboratoriju Zavoda za pline v Lodzu in v državni upravi za pline v Lwowu. Med leti 1913 in 1916 je vodil mestno plinarno v Lubinu. Po objavi svojih izsledkov o uporabi domačih surovin v kemični industriji so ga na Kemijski fakulteti Visoke tehnične šole v Varšavi leta 1921 sprejeli kot docenta. Tam je predaval o postopkih pridobivanja plina in kemiji ogljika. Ignacy Mościcki, takratni generalni direktor državne tovarne azo spojin v Chorzówu in kasnejši predsednik republike Poljske, je K-ega leta 1923 postavil za direktorja te tovarne. Od leta 1926 do 1930 je bil K. kot minister za industrijo in trgovino član vlade. Podprl je izgradnjo pristanišča v Gdynii. Pod njegovim vodstvom je ta kraj postal eno tovornih pristanišč baltskega morja in eno največjih pristanišč v Evropi. 1930 je odstopil s položaja in postal generalni direktor državne tovarne azo spojin v Mościcah, danes Tarnów pri Krakovu. Tovarna, ki je bila ena najpomembnejših industrijskih obratov na Poljskem v medvojnem času, je propadla zaradi gospodarske krize. K. je podjetje rešil s tem, da je uvedel odgovarjajočo cenovno kreditno politiko. 1933 je postal generalni direktor združenih tovarn azo spojin v Chorzowu in v Mościcah in tako pripomogel k izgradnji poljske kemične industrije. Od 1935 do 1939 je bil namestnik ministra za znanstvene zadeve ter namestnik finančnega ministra. Poleg izgradnje pristanišča v Gdynii, je bil eden njegovih večjih uspehov tudi izgradnja osrednje industrijske cone v okviru leta 1936 sprejetega štiriletnega investicijskega načrta. Na njegovo iniciativo so nastali številni industrijski obrati za proizvodnjo orožja, energetski obrati in strojne tovarne. Med drugo svetovno vojno je bil K. interniran v Romuniji. V tem času se je ukvarjal z znanstvenim delom. Rokopis Oris zgodovine svetovnega gospodarstva je leta 1947 izšel v knjižni obliki. 1945 se je vrnil v domovino in prevzel urad vladnega pooblaščenca za zadeve morske obale in prispeval k hitri prenovi uničenih pristanišč v Gdańsku, Gdynii in Szczecinu. Vseeno pa so ga že leta 1948 zaradi političnih vzrokov zamenjali. Potem se je K. zopet osredotočil na svoje znanstveno delo. 1934 je K. postal član Akademije tehničnih znanosti v Varšavi in 1974 mu je dansiška univerza podelila naslov doktorja ekonomskih znanosti.