RUSJAN, Edvard

R. se je sicer izučil očetovega poklica (sodar), vendar je kot navdušen športnik in nadarjen tehnik življenje posvetil letalstvu. Živel je v Trstu (1886-90), Renčah (1890-98), Gorici (od 1898), Zagrebu (konec 1910) in Beogradu (začetek 1911).
Najprej se je uveljavljal z uspehi v kolesarskih dirkah, kjer je spoznal ljudi, ki so pomembno prispevali k uresničitvi njegovih letalskih sanj. Za letalstvo ga je leta 1897 navdušil dve leti starejši brat Jože, ki je bil do smrti njegov najzvestejši sodelavec, nato pa je nadaljeval Edvardovo delo. Brata sta leta 1900 izdelala prvi leteči motorni model. Leta 1908 sta sklenila izdelati motorno letalo, vendar njuno znanje samoukov ni zadoščalo, manjkal pa jima je tudi denar za nakup motorja. R. je po zgledu bratov Wright sklenil sam izdelati motor in se z načrti napotil k inženirju Franzu Millerju v Torino. Miller je podprl nadarjenega mladeniča. Priskrbel mu je letalski motor Anzani s 25 KM in omogočil obisk mednarodnega letalskega mitinga septembra 1909 v italijanski Brescii. Tam se je R. seznanil z najsodobnejšo letalsko tehniko in osebno spoznal Louisa Bleriota, ki je tik pred tem prvi preletel Rokavski preliv.
Svoje prvo letalo je sklenil izdelati po vzoru ameriškega letala Curtiss Golden Flyer, ki je zmagalo v Brescii. Po vrnitvi v Gorico sta z bratom Jožetom in pomočniki izdelala dvokrilno letalo, s katerim je Edvard po nekaj predelavah 25. novembra 1909 kot prvi Slovenec poletel 60 m daleč, štiri dni pozneje pa 600 m. Do avgusta 1910 sta brata izdelala skupno sedem letal, imenovanih po Edvardovem domačem imenu Eda. Eda I. je bilo dvokrilno letalo, Eda II. trokrilec tipa raca (motor zadaj v potisni funkciji), Eda III. in IV. sta bila dvokrilca, podobna Edi I., Eda V. je posnemala majhno Santos-Dumontovo enokrilno letalo Demoiselle, Eda VI. je bila narejena po vzoru Bleriotovega letala No. XI., Eda VII. pa je bil delni dvokrilec. V vsa letala sta brata vdelovala Anzanijev motor, ki pa je omogočal zgolj dvig na višino do 50 m in nekaj minut v zraku.
Po vrsti neuspehov se je R. povezal z zagrebškim podjetnikom Mihajlom Merćepom. V Zagrebu je od septembra do novembra 1910 gradil svoje najboljše letalo, enokrilca z razpetino 14,4 m in motorjem Gnome 50 KM. Z njim se je dvignil v zrak že po 28 m zaleta in se vzpel 100 m visoko. Partnerja sta skušala letala prodati srbski vojski, zato sta v začetku 1911 napovedala letalski miting v Beogradu. R. se je 9. januarja 1911 kljub slabemu vremenu odločil vzleteti. Po približno 3 km je že pristajal, ko mu je sunek vetra odtrgal krilo in letalo je strmoglavilo. Njegov brat Jože je nadaljeval delo pri Merćepu v Zagrebu in do leta 1914 po bratovi zasnovi izdelal še tri letala.