ČECH, Eduard

Č. je študiral na gimnaziji v kraju Hradec Králové ter med letoma 1912 in 1914 obiskoval predavanja matematike na Karlovi univerzi v Pragi. Leta 1920 je tam z delom "O krivuljnem in ravninskem sistemu tretje stopnje" tudi doktoriral iz matematike. Začel se je ukvarjati z diferencialnimi projektivnimi lastnostmi geometrijskih tvorb. Pri tem so ga posebej navdušile razprave G. Fubinija. V letih 1921/22 mu je štipendija omogočila, da je lahko študiral pri Fubiniju v Torinu. Rezultat tega plodnega sodelovanja je bila objava knjig „Geometria projettiva differenziale“ in „Introduction a la geometrie projective différentielle des surfaces“. Leta 1922 je Č. z delom na področju diferencialne geometrije habilitiral na Karlovi univerzi v Pragi. Že naslednje leto je dobil mesto profesorja matematike na Naravoslovni fakulteti Masarykove univerze v Brnu, kjer je predaval matematično analizo in algebro. Po vzpodbudah s strani skupine matematikov, zbranih okoli poljskega časopisa „Fundamenta Mathematicae“, se je Č. leta 1928 začel zanimati za topologijo. Z deli, ki jih je objavil v letih 1931/32, v katerih se je posvečal splošni teoriji homologije v poljubnih prostorih ter splošni teoriji mnogoterosti in izrekov o dualnosti, se je uvrstil v skupino vodilnih poznavalcev kombinatorične topologije. Septembra leta 1935 se je udeležil konference o kombinatorični topografiji v Moskvi, kjer je dobil povabilo za predavanja na „Institute for Advanced Study“ v Princetonu (ZDA). Po vrnitvi v Brno je leta 1936 med mladimi brnskimi matematiki ustanovil topološki seminar, ki je temeljil na preučevanju del P. S. Alexandrova in P. Urysohna, kjer so razpravljali o številnih matematičnih problemih. Iz tega seminarja je izšlo 26 znanstvenih publikacij. Seminar je obstajal vse do prisilnega zaprtja čeških visokih šol po nemški okupaciji Češkoslovaške leta 1939.
Uporaba novega tipa topoloških prostorov, ki ga je leta 1930 definiral Tichonow in katerega je P.S. Alexandrov poimenoval "Č-jeva bikompaktna ovojnica BS popolnoma regularnega prostora S“, J. Kelley pa „Stone-Č.-jeva kompaktna ovojnica“, je postala v obliki Č-jeve interpretacije eden od najpomembnejših orodij v splošni topologiji ter v nekaterih področjih funkcionalne analize. V istem obdobju se je Č. trudil tudi za izboljšanje pouka elementarne srednješolske matematike. Od leta 1938 je v Brnu organiziral seminarje za srednješolske učitelje matematike. Rezultat teh prizadevanj je bila vrsta srednješolskih učbenikov za matematiko, ki so pod njegovim vodstvom nastali po drugi svetovni vojni. Leta 1945 je Č. začel predavati na Naravoslovni fakulteti Karlove univerze v Pragi. Njegova udejstvovanja so tvorila temelje za ustanovitev Matematičnega inštituta Češkoslovaške akademije znanosti (1952) ter pozneje Matematičnega inštituta Karlove univerze v Pragi.
Na področju topologije se je Č. poleg teorije o topoloških prostorih ukvarjal tudi s teorijo o dimenzijah kompaktnih prostorov. Na področju kombinatorične topologije se je ukvarjal predvsem s homologijami in splošnimi mnogoterostmi. Med letoma 1921 in 1930 je skupaj s Fubinijem postal ustanovitelj projektivne diferencialne geometrije. V tem obdobju se je ukvarjal predvsem s stiki mnogoterosti, s preučevanjem korespondenc in sistematično uporabo dualnosti v projektivnih prostorih. Po letu 1945 se je vrnil k problematiki diferencialne geometrije in utemeljil sistematično teorijo o korespondencah med projektivnimi prostori. Pri tem se je posvetil problematiki kongruenc premic, ki igrajo v teoriji o korespondencah vodilno vlogo. Ločeno se ocenjujejo njegova kasnejša dela, v katerih se je Č. posvetil odnosom med diferencialnimi razredi točk na krivuljah kot tudi njim pripadajočim objektom.