ABAKANOWICZ-ABDANK, Bruno

V letih med 1870 in 1874 je A. študiral na inženirski fakulteti na Visoki tehnični šoli v Rigi. Študij je zaključil leta 1974 in pridobil naziv civilnega inženirja. Leto po zaključku je delal na Visoki šoli v Rigi kot asistent na katedri za gradbeniške konstrukcije. Leta 1875 je habilitiral z znanstvenim delom O značilnih oblikah železničarstva v različnih državah. Leta 1875 se je preselil v Lwow, kjer je na Tehnični akademiji objavil delo Elastična linija in njena uporaba v kontinuiranih gredeh. Leto kasneje je kot docent predaval grafično statistiko in geometrijo lege, od leta 1878 pa tudi gradbeno mehaniko. V tem času se je ukvarjal z izboljševanjem konstrukcij računskih naprav, npr. planimetra in integracijskih naprav. Raziskoval je tudi področje elektrotehnike. Leta 1879 je iznašel integracijski aparat (intergraf) - instrument za mehanično integracijo na grafični poti, ki so ga nato uporabljali v fiziki, elektriki, mehaniki in geodeziji, z njim pa je tudi zbudil zanimanje Akademije znanosti v Krakovu, kjer ga je predstavil leta 1880. Več objav in razprav o integrafu, ki jih je v letih 1881/1882 izdala pariška Akademija znanosti, pričajo o veliki pomembnosti iznajdbe. Napravo je začelo izdelovati švicarsko podjetje Coradi, ki jo je tržilo pod imenom »Abdank-Coradijev integraf«. V sodelovanju z Julianom Ochorowiczem se je A. ukvarjal s konstruiranjem telefonov, mikrofonov, galvanometrov in televizijskimi prenosi. Od leta 1881 je stanoval v Parc St. Maur blizu Pariza. Tam je odprl svoj lastni električni laboratorij, kjer je delal na novih odkritjih. Razvil je nov tip električne svetilke in elektromagnetnega zvonca za signaliziranje na daljavo, ki so ga potem uporabljali na železnicah. Razvil je tudi novo metodo za navijanje električnih strojev. Njegove naprave so bile leta 1883 razstavljene na razstavi na Dunaju ter leta 1889 še v Parizu. Na Dunaju je predstavil svoje električne svetilke in generatorje električnega toka. Ker je v ZDA imel veliko poznanstev, ga je na mednarodni razstavi za elektrotehniko v Parizu obiskalo veliko predstavnikov ameriške industrije. Tako je bil A. do smrti direktor elektrotehničnega podjetja „Compagnie française Thomson-Houston” v Parizu, ki je bilo ustanovljeno leta 1893, in sicer za trženje ameriških patentov iz področja elektrotehnike. Vendar pa je med njegovim bivanjem v Franciji izgubil stik s svojo domovino. V Varšavi je okoli leta 1884 ustanovil „Elektrotehnični biro B. A. in Ges.", ki se je ukvarjal s trženjem njegovih iznajdb na Poljskem. A. je ustanovil štipendije za mlade Poljake, prijateljeval je s poljskim pisateljem Henrykom Sienkiewiczem ter napisal je mnogo razprav in esejev za populariziranje naravoslovnih ved. Svoja dela je objavljal v takrat uglednih poljskih časopisih, kot so Kozmos in Teden. V letih 1879/80 je za varšavski časopis Ateneum redno pisal znanstvena poročila. Leta 1883 je postal član redakcije najstarejšega poljskega elektrotehničnega časopisa La Lumière Electrique, kjer je objavljal prispevke, ki so se nanašali na njegove izume, ter poročila z mednarodnih elektrotehničnih razstav. V delu Razprave in poročila matematično-naravoslovnega oddelka na Akademiji znanosti je leta 1884 poročal o novi metodi izdelave navojev in dinamo-električnih strojev. A. je veljal za prvega poljskega elektroinženirja z mednarodnim slovesom.