BARLAI , Béla
(NEUHERTZ od 1904)
* 2. 10. 1870, Mosonszolnok, Madžarska
† 20. 11. 1921, Budimpešta, Madžarska
montanist, inženir metalurgije
Leta 1896 je B. končal študij gozdarstava in železarstva v Banski Štiavnici in pridobil naziv inženirja železarstva. Prakso je opravljal v železarnah Krompachy, Reşiţa in Cugir (Romunija). Leta 1902 je doktoriral iz kemije na univerzi v Cluju.
Od leta 1901 je vodil katedro za železarstvo na Visoki rudarski in gozdarski šoli v Banski Štiavnici (od 1904 Akademiji), najprej kot izredni, od 1906 pa kot redni profesor in rudarski svetnik. V letih med 1912 in 1914 je zasedal tudi mesto rektorja. B. se je vseskozi zavzemal za praktično poučevanje utemeljeno z znanstvenimi dognanji. Na njegovo pobudo so v Banski Štiavnici med letoma 1906 in 1908 uredili preskusni železarski laboratorij. Čas njegovega delovanja na Visoki rudarski in gozdarski šoli zaznamuje tudi vse večji poudarek na fizikalni kemiji in metalurgiji v železarstvu.
V času med 1904 in 1911 se je B. podal na številna študijska potovanja, kjer je preučeval najpomembnejše železarne v Evropi in ZDA. Poleg tehničnih in tehnoloških vprašanj se je posvečal tudi ekonomskim vidikom proizvodnje železa.
Napisal je učbenik o železarstvu, katerega prva dela sta izšla 1909 in 1912 v Banski Štiavnici. Delo je še mnogim generacijam železarskih tehnikov tudi po njegovi smrti služilo kot odličen strokovni priročnik. S tehnično ekonomskega področja je omembe vredna njegova obširna gospodarska študija o preskrbi Madžarske z železovo rudo.
