COLLMANN, Alfred
* 17. 4. 1851, Dunaj, Avstrija
† 7. 4. 1937, Dunaj, Avstrija
inženir strojništva
C. je bil sin lastnika livarne. Obiskoval je realno šolo in po zaključku je med letoma 1867 in 1871 študiral na strojni šoli Politehničnega inštituta na Dunaju. Njegova učitelja sta bila Grimus von Grimburg in njegov adjuktant Johann von →Radinger. Leta 1871 je začel delati v tovarni strojev Decker & Co v Cannstadtu, kjer je dve leti delal kot konstruktor. Leta 1873 je postal proizvodni in konstruktorski inženir pri Jakobu Rieterju v Fößu pri Winterthuru, kjer je do leta 1877 sodeloval pri gradnji vodnih turbin. Nato je dobil mesto konstruktorja v podjetju Baienthaler Maschinenfabrik v Baienthalu pri Kölnu ob Renu. Že leta 1877 je C. razvil idejo, da bi para vstopala v in izstopala iz cilindrov parnega stroja skozi ventile z dvojnimi ležišči. V tem času so se tendence že gibale v smer višjih obratov in zmogljivosti, za kar je dal pobudo →Radinger. Stari Collmannov krmilni sistem z valjčnimi ročicami iz leta 1878 je sledil tem tendencam in zato so ga kljub relativno velikemu nastavljivemu uporu, ki ga je bilo moč obvladovati z velikimi Wattovimi regulatorji, med trajanjem patenta (in ker je bil bolj zanesljiv od Corlissovih in Sulzerjevih krmilnih sistemov), v raznih tovarnah strojev izdelali kar 2000-krat. Na pariški svetovni razstavi je požel med strokovnjaki veliko občudovanja, C-ju pa so podelili trak častne legije.
C. je svoje krmilne sisteme neprestano izboljševal (patenti iz let 1891, 1892, 1893 in 1895). Leta 1901, ko je bila izdelana 1000 lokomotiva z novim Collmannovim krmilnikom, je tako izšlo "Poročilo o uspehih tovarn, ki izdelujejo C-jeve patente krmilnikov". Tri tovarne, ki so bile naštete v poročilu, so na pariški svetovni razstavi leta 1900 dobile vsaka posebej po en Grand Prix. S C-ovim krmilnim sistemom je bilo opremljenih skupno za več kot milijon konjskih moči lokomotiv.
Med letoma 1880 in 1884 se je C. zadrževal v Angliji, nato pa se je kot prosti inženir ustalil v svojem rodnem mestu - na Dunaju. C. je pomemben zato, ker je skozi desetletja močno izboljševal način delovanja batnih parnih strojev, ki so bili takrat glavni pogonski stroji v industriji in ki jih je zamenjala šele parna turbina. Leta 1931 mu je Visoka tehnična šola na Dunaju podelila pravico, da uporablja naziv dr. h. c.
